Z družabno-prosvetnega zornega kota je bil Doberdob prva lastovica, znanilka pomladi na obzorju zamejskih družabnosti. Slovenski ljudje od Milj do Trbiža so namreč dolga leta velikonočni ponedeljek posvetili izletu na doberdobsko gmajno, natančneje na Praznik pomladi. Doberdobska šagra je redno odpirala sezono vaških praznikov, ki so si nato na Goriškem in na Tržaškem sledili čez celo pomlad in poletje. Tradicija Praznika pomladi je bila v Doberdobu doma že pred ustanovitvijo društva Hrast, vendar je vse od leta 1968 novonastalo društvo prevzelo organizacijo praznika samega. Primorski dnevnik je leta 1969 o tem dogodku takole poročal:
»V Doberdobu so imeli nekdaj navado, da so na Velikonočni ponedeljek praznovali spomladanski praznik. Ko je bil ta praznik še redna vsakoletna prireditev, je privabil v vas toliko ljudi, da je bilo kar težko hoditi po vaških cestah. V malem bi ga lahko primerjali s sejmom sv. Andreja vsaj kar se obiska tiče... Za otroke in ne samo zanje – pa je bila važna atrakcija vrtiljak.« Navadno se je praznovanje odprlo s kako kulturno prireditvijo (razstavo slik, predstavitvijo knjige ipd.) in s srečolovom. V prvih popoldanskih urah je bila na sporedu športna prireditev namenjena večjemu številu udeležencev, medtem ko so zvoki raznih ansamblov narodnozabavne glasbe goste zabavali vse do poznih nočnih ur. Seveda ni nikoli primanjkovalo pečenih piščancev in čevapčičev, ki so jih obiskovalci lahko zalivali s pristno kraško kapljico. Pogosta in zelo priljubljena so bila tudi tekmovanja v briškoli, ki so zmagovalcem prinesla bogate gastronomske dobitke, kot so lahko pršuti in salame domače proizvodnje. V poznih osemdesetih letih so organizatorji nekajkrat priredili tudi tombolo z visokimi denarnimi nagradami.
Član društva je v Katoliškem glasu leta 1976 takole poročal o uspehu domačega praznika: »Ura je bila že krepko čez polnoč, ko smo po velikonočnem ponedeljku pospravljali mize in stolice za zadnjimi odhajajočimi gosti z dvorišča ob župnijskem domu, kjer se je bil pravkar zaključil nad vsa pričakovanja uspeli »Praznik pomladi«. Zadovoljni so bili gostje, naši rojaki, ki so po stari navadi prihiteli s Tržaškega in Goriškega in so tu med nami prebili nekaj prijetnih uric v prijateljski družbi. Še bolj pa so bili zadovoljni požrtvovalni člani SKPD Hrast, ki so mogli ob zaključku ugotoviti, da njihov trud ni bil zastonj.«
Od leta 1982 dalje je društvo namenilo del popoldanskega programa Praznika pomladi tudi najmlajšim obiskovalcem doberdobske šagre, za katere je priredilo otroški ex-tempore, tekmovanje v risanju, ki je leto za letom privabljalo vse več malih umetnikov.
V drugi polovici devetdesetih let so organizatorji Praznika pomladi ponovno ponudili obiskovalcem športno poslastico. Na belo nedeljo je bilo v popoldanskih urah na sporedu tekmovanje z gorskimi kolesi namenjeno udeležencem vseh starosti.